Kmalu po novem letu je na naša vrata potrkal Prekmurec Bor, ki se je namenil raziskati tudi neravne dele Slovenije. Všeč mu je bila naša planota in zdaj jo želi spoznati pobliže. Izkoristil je priložnost in se pridružil bralnemu nahrbtniku, ki z vsakim otrokom potuje domov za en teden.
Bor posluša, ko otroci doma staršem ob fotografijah opisujejo posebne dogodke, ki so se dogodili v vrtcu. Potem prisluhne še zgodbicam, ki jih nudi bralni nahrbtnik. Starši označijo, katere so prebrali. Bora zanimajo tudi imena vasi, zaselkov, naslovi otrok, hišna imena, pa imena otrokovih sorodnikov.
Zelo je vesel, ko mu otroci predstavijo svojo vas in mu povedo, kaj se v vasi lahko počne, vidi, sliši, obišče, ogleda ali doživi. Po navadi tudi obeduje skupaj z družinskimi člani. Takrat izve za jedi, ki so posebnost našega kraja in si zapiše kakšen recept.
Bor opazuje otroke tudi med risanjem, ko se trudijo upodobiti stvari, o katerih so se pogovarjali s starši.
Bor se vsak teden vrne v igralnico, si pokrije očmi, se zavrti in tako izbere naslednjega otroka za obisk in čaka novih dogodivščin. Eno smo mu pripravili tudi v vrtcu. Odpeljali smo ga na hrib nad Šentviško Goro, od koder se nam je nudil prelep razgled. Povedali smo mu, katere vasi in hribi se vidijo od tam. V vasi pa smo opazovali hišne številke nad vrati.
Da bomo Kužki kmalu tudi sami znali brati zgodbice in pisati, smo v tem mesecu zlogovali besede, iskali začetne in končne glasove, risali različne črte na liste in v zdrob na pladnjih. Delali smo tudi vaje za lepo izgovorjavo, tako nas bo tudi Bor bolje razumel.
Za vrtec Šentviška Gora, Skupina Kužki, Stanislava Črv