Kužki smo se v petek zvečer namenili spati v vrtcu.  Postlali smo že ležalnike in se umili za spanje, ko smo ugotovili, da se v zgornji igralnici nekaj dogaja. Le čigav je rep, ki opleta po igralnici in postaja vedno manjši? Radovednost je bila močnejša od strahu, tako smo vsi tiho vstopili.

Zagledali smo zmajevski par v okrašeni dvorani. Bila sta prijazna, tako smo lahko s pomočjo slik na platnu izvedeli za njuno ljubezensko zgodbo. Zmaj Herman je bil ognjeni zmaj in je zato v kraljestvu, kjer je živel, s kihanjem prevečkrat zanetil požar. Kralj in kraljica sta mu za ženo ponudila vodno zmajčico Roksano, da bi hitro pogasila požare. Bila sta si všeč in hitro je sledila poroka. Nanjo smo bili povabljeni tudi mi. Izdelali smo si svatovske zapestnice in smeli sesti v poročno dvorano. Po poročni koračnici in zaobljubi obeh novoporočencev so na gradu postregli z edinstvenim menijem. Sladoled vseh vrst se je ob soju sveč topil v naših ustih. Medtem sploh nismo opazili, da sta mladoporočenca odšla od mize. Ko smo ju našli, nista bila več sama. Obljubili smo, da bomo za njune mladičke skrbeli tudi mi. Dali smo jim imena in ugotavljali, katere lastnosti so dobili od enega ali drugega starša.

Po tako lepem dogodku ni bilo težko zaspati. Naslednje jutro smo zadovoljni in ponosni prejeli zmajčkove spominske obeske.

Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv