Končno smo dočakali petek, 31. maja, ko smo se Želvice in Medvedki pozno popoldan ponovno zbrali v vrtcu. Za eno noč smo se poslovili od staršev in v igralnici najprej pripravili vsak svoje ležišče, nato pa malce ustvarjali. Po večerji smo se namenili na krajši sprehod, ki pa se je spremenil v nepozabno pustolovščino. Na vhodnih vratih nas je pričakalo pismo, v katerem sta nas kmet Francelj in njegova žena Mici, prosila za pomoč pri iskanju kokošje družine. Iz pisma smo razbrali, da se je izgubilo pišče in kokoš ter petelin sta ga že več dni neuspešno iskala. Ker se okrog vasi večkrat potika zvita lisica, smo se hitro podvizali in z navdušenjem lotili iskanja. Med hojo smo pozorno sledili po tleh raztreseni koruzi in perju ter v vedro nabirali jajca, ki jih je ob poti znesla kokoš. Sledi so nas pripeljale najprej do petelina, pa do kokoši in nato še do izgubljenega piščeta. Nazadnje smo vsi skupaj prispeli do kmetije Franclja in Mici, kjer skrbita za veliko domačih živali. Veselje ob vrnitvi izgubljenega piščeta je bilo nepopisno. Mici in Francelj sta bila vidno ganjena in naš trud bogato nagradila. Zahvalila sta se nam s polno košaro čokoladnih jajc in obilo kravjega mleka. Polni lepih vtisov smo se vrnili v vrtec in mirno prespali noč, zjutraj pa doživeto pripovedovali o nepozabni pustolovščini.
Za vrtec Dolenja Trebuša, Nina, Sara in Alenka
