Minuli teden smo se na Šentviški Gori osredotočali na pomen lokalno pridelane hrane. Slišali smo, da je sadje iz sadovnjaka za hišo bolj zdravo, kot tisto, ki prepotuje dolgo pot iz tujine do našega krožnika in je mnogo prezgodaj obrano ter kemično obdelano. Tako smo vsak dan s slastjo zagrizli v jabolko pri sadni malici. Da imamo sadje na mizi so v veliki meri zaslužne čebele, ki so pomembne opraševalke sadnega drevja. Likovno smo jih upodobili in iz balonov izdelali »čebelice mečkalke«. Obiskala nas je kravica Liska in nas povabila na bližnjo kmetijo, kjer smo si ogledali krave v hlevu, dva prašiča in kokoši. Na njivi smo si ogledali repo, ki gre v slast prašičem. Ugotavljali smo kaj živali jedo in kako je treba zanje skrbeti. Spraševali smo se od kod pride kruh in se s pomočjo slikanice seznanili s precej zapleteno potjo »od zrnja do kruha«. Spremenili smo se v kmete, mlinarje, peke, trgovce in jedce kruha. To je bila ena zabavna gibalna izkušnja. Spoznali smo kar nekaj prepričljivih razlogov, zakaj naj bi se raje odločali za nakup lokalno pridelane hrane, kot pa tiste z drugega konca sveta.

Za vrtec Šentviška Gora, Nataša in Alenka