V letošnjem letu Kužki spoznavamo našo bližnjo okolico iz različnih zornih kotov. Zaradi prizadevnosti arheologov, tudi enega, ki se je rodil na Šentviški planoti, se je odkril delček davne preteklosti naše Planote. Obiskali smo Tolminski muzej, ki še do 3. aprila predstavlja izkopanine iz naših krajev na razstavi Bogovi obmolknejo.

Že dan prej smo si v vrtcu ogledali spremni katalog razstave in izvedeli, kaj vse so našli iz časa železne dobe. Razstava prikazuje tudi predkrščansko kultno središče na Berlotovem robu. Prav pod tem hribom se iz Prapejske smeri vozimo v vrtec.

V muzeju nas je v torkovem jutru prijazno in toplo sprejela kustosinja in etnologinja Karla Kofol.  Poskrbela je, da smo lahko najprej pomalicali, potem pa smo se podali na ogled stalne razstave muzeja, ki tudi prikazuje življenje nekoč. Hodili smo iz prostora v prostor, poslušali in opazovali in tako izvedeli veliko novega. Med nadstropji smo se po stopnicah še razgibavali. Na koncu smo prišli do naše razstave in se največ časa pomudili pri sliki Šentviške Gore, na kateri se vidi tudi naša šola z vrtcem. In da ne boste mislili, da je bilo ogledovanje slik in eksponatov, ki se jih v muzeju seveda ne sme dotikati, dolgočasno. Naša domačinka Karla Kofol nam je izbrane predmete znala predstaviti na zanimiv, domiseln in razumljiv način. Popeljala nas je po vseh prostorih muzeja, od kleti do podstrešja, kjer domujeta knjižnica in skladišče.

Videli smo kar nekaj predmetov, ki se najdejo tudi še na kakšnem podstrešju pri nas doma, a otroci seveda ne vedo, zakaj so jih uporabljali. Zato jim je bila na koncu zanimiva igra, ko so izpod prta vlekli predmete in ugibali njihov namen.

Sicer na koncu obiska, namesto na začetku, si je vsak otrok sam kupil vstopnico in dobil na roko še žig muzeja. Muzej torej hrani predmete, ki so stari in se jih že dolgo ne uporablja več. V današnjem času odvržemo veliko predmetov in stvari, ki smo jih rabili malo časa in veliko različnih odpadkov. Da bi videli, kam komunalni delavci odvažajo vsebino kontejnerjev iz zelenih otokov, smo naše potovanje zaključili z obiskom zbirnega centra Volče.

Obogateni s pomembno izkušnjo smo se vrnili v svoj vrtec in sklenili, da bomo obisk muzeja priporočili tudi staršem. Še enkrat se zahvaljujemo Karli za posebno doživetje, ki nas bo še dolgo spremljalo.

Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv