Skoči na glavno vsebino

Vsako pomlad se miške odpravimo na izlet na železniško postajo. Letos pa je to bila prava ekskurzija. Povabil nas je Lanov deda, ki je prometnik na železniški postaji Most na Soči.
Napravili smo se, kot se spodobi za pohodnike in udeležence v prometu. Pot nas je vodila čez glavno cesto in naprej proti leseni vasi. Tu smo naleteli na delovne stroje, ki so prekopavali cesto. Prijazni delavci so prekinili delo, da smo lahko šli mimo. Po levem bregu Idrijce smo nadaljevali pot proti Postaji. Levo Idrijca, nad nami proga, vmes pa veliko zanimivih stvari. Na Postaji nam je Lan pokazal blok v katerem živijo njegovi stari starši. Pridružila sta se tudi baba in deda in skupaj smo prišli do stavbe železniške postaje. Naenkrat je iz zvočnika zadonelo:« Otroci iz skupine Miška, dobro jutro.« Deda in prijazni uslužbenci so nam razkazali prometnikovo pisarno. Za nas je to bila prava komandna soba. Vse polno ročic. Dotikali se pa nismo ničesar, da ne bi povzročili kakšne železniške nesreče. Naprava za premikanje kretnic je stara kot Bohinjska proga, a jo še vedno uporabljajo na vseh postajah naše proge. To ni kar tako, potrebna je velika pozornost zaposlenih, da vozijo vlaki po pravem tiru in ni nesreče. Pokazali so nam tudi staro čakalnico, ki je danes spremenjena v muzej. Vlak za Jesenice je čakal na postaji na svoj odhod. Ob uri mu je Lan signaliziral z lučko, prometnica pa z loparčkom. Mi smo pomahali, on je zapiskal in odpeljal. Prišel je čas za avtovlak. Prisopihal je na postajo, se vozil malo gor, pa malo dol in se ustavil. Vstopili so potniki in se peljali malo dol in malo gor. Izstopili, se zahvalili in se odpravili proti vrtcu. Hvala Lanovemu dedu za prav posebno doživetje.

Pripravili, Danijela in Katarina

Dostopnost