Knjižničarka Martina se je tudi letos odzvala našemu povabilu in nam na začetku oktobra prišla prebrat pravljico. Pa ne katerokoli, pač pa tisto o čudežnem drevesu, saj Kužki v tem času pobliže spoznavamo gozdna drevesa. Različne živali so spraševale drevo, zakaj je čudežno. Drevo je na koncu odgovorilo mlademu fantu tako, da je vzcvetelo. Ob slikah dreves smo ugotovili, da so drevesa pravzaprav čudežna v vseh letnih časih. In tudi neverjetno močna in vztrajna, saj kljubujejo vsakemu vremenu.
Po obisku knjižničarke, ki je od nas zavila še k Muckom, smo poslušali pesmico Veter, vetrič in se ob njej spremenili v odpadajoče liste dreves, ki jih izmenično vrtinčita močan in rahel veter.
V jeseni pride z vetrom pogosto tudi dež. Še isti dan smo upodobili drevesa v nevihti in se pri tem poslužili mešane tehnike.
Seveda drevesa ne govorijo, znajo pa lepo šelesteti, o čemer smo se Kužki že prepričali na sprehodih po gozdu v prejšnjih dneh. Ob nabiranju listov smo videli, da so listi posameznih dreves različnih oblik in drugačni na otip. Vsem pa so se videle listne žile, po katerih teče drevesni sok. Liste z žilami smo narisali tudi v igralnici in jih okrasili z vzorci. Iz pravih drevesnih listov smo naredili obešanke in tako delček gozda prinesli tudi v igralnico. Nekaj listja pa nam je odneslo na šipe in se ujelo v pikaste dežnike. Sicer vemo, da imajo drevesa plodove in seveda da tudi cvetijo. Kateri listi, cvetovi in plodovi spadajo k določenemu drevesu pa smo se skušali naučiti s pomočjo fotografij.
Še enkrat hvala knjižničarki za čarobno dopoldne, ki se je raztezalo še v naslednjih dneh ob ogledovanju in prebiranju knjig, ki nam jih je pustila.
Za vrtec Šentviška Gora, skupino Kužki, Stanislava Črv
