Kužki smo se iz jesenskih počitnic vrnili v okrnjenem številu, a tisti, ki smo bili, smo uživali v različnem ustvarjanju. Iz pravih listov smo izdelali gozdna drevesa in gozdna bitja ter se naučili novi pesmici. Še vedno radi lovimo ribe, zato smo to počeli ponovno. Vsaki ulovljeni ribi smo prešteli pike in ugotavljali, katera jih ima več, oziroma manj in koliko.

Na sprehodu smo iskali zimzelene rastline, ki smo jih kasneje videli v knjigah. Naleteli smo tudi na neljube posledice prebivalca naših gozdov – lubadarja in opazovali na hlodu smreke sledi rovov. Posledica vetra pa je bilo izruto drevo. V vrtcu smo se pogovarjali zakaj pravimo, da so gozdovi naša pljuča in kako jih varovati. Vsak dan čas po malici namenimo pregledovanju knjig. Tako smo informacije o gozdu in predvsem o živalih, ki živijo pri nas, našli v knjigah.

Ustvarjalni smo bili tudi pri gibanju tako notri kot zunaj. Najbolj je bilo zabavno hoditi na sprehode z dežniki, odbijati balone in podajati žogice po stopnišču s pomočjo tulcev.

Ko se je bližal tradicionalni slovenski zajtrk, smo raziskali kdo nam daje mleko in med in obe živali izdelali. Čebelice smo postali kar vsi in se ob pesmi in plesu na platnu naučili koreografijo Zum, zum, zum. S pomočjo zgodbice smo spoznavali zdrava živila in ker prisegamo na lokalne pridelke, smo iz njih skuhali kar dve jedi. Črke za vitamine, ki jih vsebuje por, smo napisali na balone, da ne bomo pozabili njihovih imen. Izvedeli smo, kaj je pogrinjek in se naučili postaviti pribor na pravo stran.

Da bomo vedeli, kdaj jemo obroke in kdaj kaj delamo, smo izdelali prikaz delov dneva. Opremili smo ga s sličicami opravil. Hkrati se ob njem učimo, koliko je ura.

Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv