Današnje dopoldne je v Zajčkovem brlogu obogatila nona našega Naceta.
K nam je prišla z namenom, da svojemu vnučku in vsem nam polepša to deževno dopoldne. Prisluhnili smo pravljici Mamica, kje si? Skupaj z malo opico smo nestrpno čakali, na kateri strani knjige se bo prikazala njena mamica. S pomočjo prijaznega metuljčka se je opica ob koncu zgodbe le znašla v toplem in varnem objemu. Metuljčki pa so potem poleteli tudi iz vrečke none Silve. Za vse je namreč pripravila zdrav posladek v obliki metuljčka.

Najlepša hvala noni Silvi, ki nam je pričarala čudovito dopoldne.

Moja babica ima take poti,
ki nikoli ne izgubijo hiše
tudi kadar se stemni
me pot vedno poišče.
Moja babica ima takšno drevo,
ki noče biti visoko
in kadar plezam nanj
mi vedno da roko.
Moja babica ima take oblake,
ki, kadar dežuje,
delajo zame luže in mlake.
Moja babica ima tak breg,
ki se lepo upogne,
kadar zapade sneg.
Moja babica ima tako hišo,
ki v vrtu rase,
v njej palačinke peče
eno zame – eno zase.
Moja babica ima tako glavo,
ki pozna stare čase,
z njo si pravljice izmišlja
eno zame – eno zase.

(Saša Vegri)

Za vrtec pripravili, Brigita in Petra