Vrata rumene hiške sredi Mosta so se spet odprla. Težko pričakovani dan je le napočil in vsi smo bili vznemirjeni, kako bo, se bomo še poznali, bodo tudi solze,… Strahovi pa so se hitro razblinili, ko so igralnice napolnili smeh in otroški živžav. Komaj smo čakali, da se vidimo zares in da si povemo vse prigode in nezgode, ki so se zgodile v tem času. Komaj smo čakali, da kakšno veselo zapojemo in zaplešemo in se poigramo skupaj. In tako naj ostane, zdravi, veseli in vse bo v redu.

Pripravila, Katarina