Danes so Kužki pred šolo in ob vstopu v igralnico opazili veliko spremembo. Uganili so, da je skozi na stežaj odprto okno ponoči prišla na obisk teta Jesen. Preuredila je igralnico in pustila za seboj celo njivo buč, kupe  suhega listja in cvetove sončnic. S pomočjo slik z začetnim glasom smo prebrali drugi del napisa. »Saj smo vedeli, da je bila jesen«, so vzkliknili nato. Med otroki je še bolj završalo. Prijeli smo se za roke in pozdravili jesen s staro pesmijo Spet prišla je k nam jesen, ki opeva menjavo letnih časov. Nekateri so si živo predstavljali pisano Jesen in bi se z njo radi pogovarjali. Odločili so se, da narišejo njeno pisano krilo, ker mora tako imeti. Eden otrok pa je pričel risati njeno glavo.

Nastalih izdelkov še nismo dokončali in sestavili, saj smo se želeli pripraviti na pomemben dogodek – množični tek atletske zveze. Narisali smo načrt krožne poti, kjer smo nameravali teči. Naloge smo se lotili zelo resno. S seboj smo vzeli meter, tablo start-cilj, zajčka Sladka in seveda navijača muca Flokija in Zdravka, ki nam je razložil, zakaj je tek zdrav.

Najpomembnejši pripomoček pa so bili rovaši. Odkrili smo jih v knjigi ob spoznavanju življenja nekoč. Rovaš je bil splošno razširjen pripomoček, povezan s človekovo potrebo po zapisovanju. Največkrat so bili leseni, enodelni so služili štetju. Mi smo jih naredili kar iz kartona. Nanje smo za vsak pretečen krog narisali črto.

Kot smo izmerili s pravim metrom je bil krog dolg 120m in ker so imeli nekateri na rovašu narisanih pet in več črt, smo si gotovo zaslužili veliko pohvalo vzgojiteljice in Zdravka, ki je tudi razdelil medalje in vsakemu dal petko.

Ponosni in še vedno polni energije smo se vrnili v vrtec in si rekli: Še več takšnih dni.

Za skupini Kužki, Stanislava Črv