Otroci, vrtca Dolenja Trebuša, smo končno dočakali ta dan, da smo v vrtec lahko povabili naše stare starše. Že kmalu po malici so se na naših obrazih narisali najlepši nasmehi, ko smo se na dvorišču zbrali, da jih skupaj pričakamo. Najprej smo jim predali nekaj informacij o tem, kako bo potekalo današnje skupno srečanje. Seznanili smo jih tudi z nacionalnim projektom Simbioza Giba, v katerega smo se vključili, saj med seboj povezuje gibanje in medgeneracijsko sodelovanje, prav to, kar je tudi bil naš današnji namen. Po uvodnih besedah so none, nonoti, babice in dedki, poiskali drobne ročice svojih vnukov, in že se je kolona podala iz vrtčevskega dvorišča. Sledil je sprehod skozi kraj, vse do sotočja, kjer se srečata reka Idrijca in Trebuščica. Tam je sledilo nekaj proste igre, v vodo smo metali kamenčke, iz njega sestavljali različne stolpe in skulpture. Poigrali smo se še v pesku, kjer so nastajali najrazličnejši gradovi, preplezali pa smo marsikatero vejo, grmovje in tudi drevo. Vsekakor pa smo ob tem neizmerno uživali, ter bili gibalno aktivni, tako mi, kot naši stari starši, ki so premagovali najrazličnejše ovire in prepreke, da so nam sledili. Ves ta čas smo bili s sončkom obdani, ki je med nas že klical tople poletne dni. Da pa je dan bil še lepši, ga je otroško petje popestrilo. V ta namen smo Medvedki in Želvice, znova združile moči, ter s pesmicami naše stare starše razveselili, za kar smo prejeli veliko aplavzov. Grla pa so se počasi izsušila, zato nas je pot nazaj v vrtec vodila. Tam sta mizi pogrnjeni nas pričakali, ki pod težo dobrot še komaj sta stali. Žal pa bližal se je čas slovesa, zato smo se starim staršem iskreno zahvalili, da današnji dan so z nami preživeli in nas s svojim obiskom razveselili. Mi pa smo jim v slovo, še najmočnejše objeme podarili.
Hvala vam za prelep, spomina vreden dan.
Vaši vnuki in vzgojiteljice.
Za vrtec Dolenja Trebuša, Petra.
