Kako čas hitro mine,
se ne ustavi in ne vpraša: “Ali me dohajate?”
Čas nemo teče in ko pogledamo nazaj,
vidimo, kako smo se spremenili, kako kratke so postale hlače,
kako se hitro učimo in postajamo samostojni.
Tokrat, si vzemite trenutek in si zapomnite naš nasmešek, pogled,
shranite našo risbico iz vrtca, naredite kakšno prijetno norčijo,
saj dnevi hitro bežijo in le spomini ostanejo.
Danes smo se Krtki “poslovili”, še zadnjič zapeli pesmice,
se še zadnjič družili skupaj, kot Krtki.
Bilo nam je zelo lepo in prijetno, celo leto.
Hvala vsem Krtkom za super dneve, dogodivščine, nasmeške in objeme, ki ste nama jih dali.
Super ste!
Pripravili, Katja in Mateja
