Vsak dan se družimo in igramo, toda kako dobro poznamo sebe in drug drugega? Odločili smo se izdelati vsak svojo osebno izkaznico, ki bo podobna pravi, hranila pa bo še dodatne informacije o nas.
Najprej smo narisali vsak svoj portret. Potem je bilo treba izmed kartončkov poiskati tistega s svojim imenom in priimkom, toda nekateri otroci so tisti dan želeli izdelovati računalnike. Ko so jih izdelali, so z njimi pretipkali polna imena ter naslove. Tako so se spomnili, kako se pišejo, izvedeli katero hišno številko imajo in katera je naša pošta.
Ker smo Slovenci, in tudi Evropejci, smo iz danih barv sestavili slovensko in evropsko zastavo. Kdaj smo rojeni smo ponazorili z datumom na torti. Ko smo opazovali drug drugega, smo videli, da je vsak drugačen. Svojo edinstvenost smo dokazali z odtisom rok, prikazom višine in teže in s pripovedovanjem v igri Pajkova mreža. Podajali smo si klobčič volne in pripovedovali o svojih željah, kaj nam je všeč, česa ne maramo, kdaj smo žalostni, kam bi odpotovali, pri čem najraje pomagamo, kdo je najboljši prijatelj, katera najljubša jed, barva, igrača, risanka, zgodbica. Ker je bilo vprašanj veliko, smo se igro igrali večkrat in mrežo izkoristili za plazenje in prestapanje. Obenem smo pridobivali spretnost navijanja volne na klobčič. Vse kar smo povedali, smo zapisali na hrbtno stran osebne izkaznice.
Z igro ugibanja Čigava je roka, stopalo ali glas ter pesmijo Mi se imamo radi smo še bolj utrdili občutek pripadnosti skupini. Povezani se počutimo tudi s krajem in našo preteklostjo. Lenartov dedek nas je povabil na ogled delovanja starega kmečkega orodja – stope, s katero so nekoč tolkli kašo. V skupini smo spoznali, da so tudi nam všeč okusi starih planotarskih jedi. Z veseljem smo pokušali godle, v vrtcu pa smo skuhali sirkovo župo in recept zanjo prepisali tudi za domov.
Fotografije si oglejte tukaj.
Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv
