Že v prvih majskih dneh smo se Kužki začeli pripravljati na čas, ko bo sonce začelo postajati vedno močnejše. Ugotovili smo, da je za življenje nujno potrebno oddaja pa tudi žarke, ki nam lahko škodujejo.
Izdelali smo vsa možna zaščitna sredstva pred soncem in se podali na plažo ob morju. Da bi si vse zapomnili in z zaščitnimi ukrepi seznanili tudi starše, smo izdelali vsak svoj plakat in pobarvanko na temo Sonce, moj prijatelj.
Ker smo bili že ob morju, smo se podali pod morsko gladino, najprej s pomočjo videoposnetkov iz YouTuba, potem pa še s knjigami na to temo. Otroke je presenetilo, da so tudi pod vodo hribi in doline. Najbolj so nas očarali slikoviti koralni grebeni, ki žarijo v barvah zaradi bliskavice fotoaparatov. Sicer se barvni spekter z globino krči in na koncu izgubi.
Očarani nad posnetki in slikami, smo izdelali morski svet tudi v naši igralnici. Iz gozda smo prinesli naravni material in postavili morsko pokrajino. Prebivalcev morja smo izdelali toliko, da smo morali morsko pokrajino razširiti. V morju je bilo sedaj dovolj prostora tudi za potapljača, ki je na dnu našel gusarski zaklad.
Otroci so in bili nad izdelkom navdušeni. Upamo, da bo všeč tudi komisiji natečaja, na katerega smo poslali fotografije našega morskega sveta.
Pridno smo vadili za gibalni projekt Mali sonček. Izboljševali smo ravnotežje, orientacijo, krepili mišice in postali že zelo spretni z žogo. Ob tem smo postavili sončno uro in hodili gledat, kdaj bo senca postala enaka dolžini palice, potem smo se umaknili v senco.
V maju smo se peljali na Most na Soči, kjer smo bili v programu Kolesarčki postavljeni v vlogo pešcev in voznikov. Vadili smo, kako upoštevati nekatere prometne znake in pravila.
Ob tem obisku smo izkoristili bližino reke Idrijce in si jo ogledali iz mosta. V pogovoru smo spoznali nekatere značilnosti rek, med drugim, da po njih teče sladka voda, ki v resnici ni sladka. Spoznali smo izraz sotočje, ko smo opazovali svetlo zelen pas vode, ki ga je prinašala Soča.
Ne nazadnje smo imeli priložnost izvedeti, kdo je bil rojak Ivan Laharnar. Po njem nosita ime naša folklorna skupina in moški pevski zbor. Slednji nas je s plakatom na oglasni deski vabil na koncert. Po ogledu plakata sem otroke peljala do Laharnarjeve rojstne hiše s spominsko ploščo, na kateri smo prebrali, da je bil skladatelj in kmet. Še vedno se ga spominjamo zaradi številnih skladb, ki jih je napisal. Na bližnjem pokopališču smo obiskali tudi njegov grob.
Majske utrinke si oglejte tukaj.
Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv
