Najprej smo izvedeli, da so pobudo za praznovanje tega dne dali prav slovenski čebelarji in slovenska vlada. Potem smo si ogledali prispevek o slovesnosti v Žirovnici in izvedeli, da se je tam rodil naš znani čebelar Anton Janša, ki je o čebelah dognal nove stvari in je bil prvi učitelj sodobnega čebelarstva na prvi čebelarski šoli na svetu na Dunaju.
Iz nagovora predsednika Pahorja smo izvedeli, da mora čebela za kilogram medu obleteti 4 milijone cvetov in preleteti 4 dolžine ekvatorja. Ni čudno, da so simbol pridnosti in marljivosti.
Ugotovili smo, da čebele brez nas ne morejo preživeti in tudi mi ne brez njih. Pa prav mi smo tisti, ki čebele najbolj ogrožamo s svojim ravnanjem.
Podali smo se na travnike in videli, da na njih prevladuje zelena barva. Pogrešali smo pisane rože, ki pa smo jih opazili na delu travnika, ki ni bil gnojen.
Kdo bi mislil, da imajo čebele poleti kdaj premalo hrane? Sklenili smo jim pomagati tako, da smo v vrtčevsko gredico posadili semena sončnic, da jih bodo čebele lahko obiskovale, ko bodo cvetele.
Za Vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv
