Neverjeten podvig se je zgodil v preteklem tednu, ko smo izvedli še zadnji izlet za Mali sonček. Cilj za naše mini pohodnike je bil železniška postaja, pa ne samo to. Najprej smo pregledali vozni red vlakov, da smo se pravočasno odpravili iz vrtca, da bi vlak tudi videli. Pred odhodom smo si nadeli rumene rutice, da smo bili pri prečkanju glavne ceste še bolj vidni. Z glavne ceste smo zavili na stransko od tam pa na kolovoz, po katerem smo prišli prav do tunela. In tu smo ga počakali – vlak seveda. Najprej smo ga zaslišali, potem zagledali, z vso hitrostjo se nam je bližal, mi smo pomahali, vlak je popiskal in izginil v tunelu. O, kakšno doživetje. Še vso pot do železniške postaje smo podoživljali ta trenutek. Bili smo že skoraj tam, ko smo zaslišali ropot in škripanje zavor. Še en vlak – tokrat avtovlak, še eno veselje. Prav kmalu smo zagledali še stavbo železniške postaje. Na svojem peronu je avtovlak že vkrcaval avtomobile, mi smo še enkrat prebrali vozni red, preverili točnost vlakov in se odpravili nazaj proti vrtcu. Mogoče pa se kdaj odpravimo na pravo potovanje z vlakom, če ne prej, pa ko odrastemo.
Pripravili, Danijela in Katarina
