Kužki smo se letos prvič pridružili vseslovenskemu projektu Simbioza giba. Strinjali smo se z njihovim sloganom VSE ŽIVLJENJE SE GIBAMO – GIBANJE JE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE JE GIBANJE ter organizirali pohod po okolici Šentviške Gore. S plakati in osebnimi vabili smo nanj povabili stare starše, vse krajane in še posebej člane skupine programa Aktivna starost – sožitje generacij, ki deluje na Prapetnem Brdu.
Na igrišču pred šolo smo številne udeležence najprej pozdravili s planinsko himno. Nato smo krenili v Polje, od tam pa proti Ravnam. Na delu poti nas je udeleženec Peter seznanil z zanimivostjo iz preteklosti in sicer s krajem, kjer je bilo nekoč napajališče za konje, ki ga danes ni več. Na tem mestu smo tudi skupaj zapeli, Peter pa nas je spremljal z godenjem na list ciklame. Klepet in dobra volja sta nas še naprej spremljala do drugega postanka na Ravnah. Tam nas je pričakal Juljin tata Rajko in naš prihod pospremil z igranjem na harmoniko. Otroci so zapeli še dve jesenski pesmici, potem pa vse udeležence razveselili s spominkom – planinskim klobučkom. Veselje so naredili otrokom tudi dedki in babice, ko so ob zvokih harmonike začeli pihati milne mehurčke. Neugnano tekanje se je umirilo pri sadni malici in posladku, ki so ga prispevali nekateri dedki in babice.
Tako podprti smo zmogli še drugi del poti, ki nas je vodila skozi Zakraj nazaj na Šentviško Goro. Slovo je bilo za nekatere vnuke sicer malo težko, a podarili smo si res lepo doživetje, ki nam bo še dolgo ostalo v lepem spominu. Prav gotovo tudi gospe Nežki, ki je tudi šla z nami in je poskrbela za udeležbo članov programa, za kar se ji na tem mestu še enkrat zahvaljujemo. Smo si že kar obljubili, da se čez leto dni ponovno snidemo na pohodu.
Za skupino Kužki, Stanislava Črv
