Ko je pogorel zadnji plamen našega kresa, smo tudi mi legli k počitku. Preden smo se potopili v sladke sanje, pa smo še večkrat podoživljali vse današnje lepe trenutke v Zakojci.
Že takoj po zajtrku smo krenili na pot in obiskali domačijo Franceta Bevka. Ogledali smo si prostore v hiši in prebrali zgodbo o Francetovem zobu.
Po poti nazaj proti kmetiji pa smo nabirali veje za današnji kres.
Po kosilu je gospodar osedlal konja, mi pa smo se spretno  zavihteli nanju in se prepustili vodenju. Princ in Pubi sta zares zanesljiva konja.
Vzeli smo si tudi čas zato, da smo si izdelali vsak svojega konjička, ki bo lahko odšel z nami domov.
Seveda pa nismo pozabili tudi na praznovanje rojstnega dne.
Ker pa je na kmetiji vedno veliko dela in je ravno čas košnje, smo poprijeli za grablje in bili zelo dobri pomočniki na travniku.
Po večerji smo ob kresu imeli dovolj časa za pogovor, objemčke in igro.

Lahko noč in lep pozdravček v dolino,
Krtki in vzgojiteljici