Skozi okno smo Želvice opazovale ptičjo hišico, ki je na začetku samevala na našem dvorišču. Iz dneva v dan smo se spraševali, a tu okrog sploh kdo se oglasi, sploh kdo pokuka vanjo? A prileti še kakšna ptica in zrnja si privošči? Ker odgovorov natančnih nismo poznali, smo se odločili, da stvar bomo raziskali. Že v dopoldanskem času so naši pogledi bili usmerjeni skozi okno, v zasedi smo čakali, da prve bi obiskovale opazili. Uporabili smo daljnogled in prav kmalu ugotovili, da zima ni poslala v južna kraje vse ptice, ampak da jih je nekaj tudi pri nas ostalo. Hitro smo poskrbeli za to, da niso lačni ust okrog letele, naredili smo pogače, ki smo jih po kraju razvrstili in na drevesa v naši bližini obesili. Po poti kjer se vsak dan sprehajamo, smo ptičje hišice obiskali, semena vanje nasuli in upali, da vsaj malo bomo lakoto ptičkom potešili.
Skozi teden smo dečka Brina spoznali, ki je bil radovednež pravi in tudi njega so ptice zanimale. Ob njegovi dogodivščini smo se veliko naučili, nekatere ptice smo prepoznavali že po izgledu, druge po oglašanju. Ptičke in njihove hišice smo likovno poustvarili in jih tako priklicali tudi v svojo bližino. Ker pa smo si resnično želeli, da skrb za njih ne ostane samo pri nas v vrtcu, smo zavihali rokave, ter za vsak dom izdelali ptičjo hišico iz odpadne embalaže od mleka, sokov. Še malo smo jih okrasili, ter jih na dvoriščih naših obesili. Na ta način smo poskrbeli za vse ptice, da jim bo čim lepše in da jim v teh zimskih, mrzli dneh ne zmanjka hrane.
Ves ta čas pa so nas spremljale različne pravljice in pesmice o ptičkih, zaplesali smo na pesem Račke, ki jo še naši starši dobro poznajo, z didaktičnimi igrami pa smo dodatno krepili znanje o barvah, geometrijskih likih in zapisih najrazličnejših besed.
Za vrtec Dolenja Trebuša, Petra in Nina
