Deževno jutro je od daleč k nam pripeljalo lutkarico Tino, ki je prišla v družbi svojega prijatelja. Spoznali smo ga šele takrat, ko smo ga z glasnim klicem, prebudili iz trdnega sna. Izpod odeje se je najprej prikazala rdeča čepica, kasneje en par oči in še velik nos. Za njim pa še nekaj krempljev in kmalu je pred nami že stal Pasavček. Otroci so ga že dobro poznali. Tina je s seboj prinesla tudi veliko zanimivih in poučnih predmetov, ki je v nas prebudilo že osvojeno znanje, ter veliko radovednosti, da smo spoznali še nekaj dodatnih varnostnih ukrepov, da se lahko varno vključimo v promet. V njenem zaboju je bila skrita velika, barvna in nadvse privlačna podloga, na kateri so bile različne zgradbe in ceste. Nanjo je postavila prometne znake, po njej pa so zapeljala vsa intervencijska vozila, kot tudi velik družinski avto. Ob tem smo prisluhnili še dogodivščini deklice Tinke Pobalinke, ki je potrebovala veliko nasvetov Pasavčka, da se je varno prebijala skozi cestne prigode. Tina in Pasavček sta nas ves čas opozarjala na to, da smo vidni, previdni in tako najbolj varni, kot pešci ali sopotniki v avtu. Po prelepem in poučnem dopoldnevu smo se drug od drugega poslovili še z deklamacijo, ki nam bo še dolgo časa ostala v spominu:
RED JE VEDNO PAS PRIPET
»PASAVČEK JE MOJ PRIJATELJ,
Z NJIM JE V AVTU VEDNO VARNO,
VOZIT SE JE RES ZABAVNO,
ČE VSI VEMO KAJ JE RED:
RED JE VEDNO PAS PRIPET!
OČKU REČEM ALI PA MAMI,
DA ME S PASOM VARNO SPRAVI,
VSI NAJ VEMO, KAJ JE RED:
RED JE VEDNO PAS PRIPET!«
Otroci in vzgojiteljice, iz skupine Želvic in Medvedkov, se iskreno zahvaljujemo gospe Tini za obisk, ter agenciji RS za varnost prometa, ki nam je omogočila to srečanje.
Za vrtec Dolenja Trebuša, Petra.
