Skoči na glavno vsebino
Včeraj smo podmelški planinci izvedli svoj prvi, težko pričakovani, planinski izlet. Z našimi »ta velikimi« Račkami, smo si za svoj prvi pohod, pa tudi, da se preizkusimo kako daleč nas noge neso, izbrali izlet Pod Robe. Po krožni poti smo jo najprej ubrali proti Podmelcu, nato pa po stranski poti navzgor v smeri Borovnice. Kot pravi planinci in raziskovalci smo občudovali, zanimivosti, ki so nas spremljale na izletu. Opazovali smo, kako je jesen že pošteno zakorakala v gozd in na njivo. Njene sledi in sadove smo z velikim veseljem pozdravljali, nekaj od teh, ki smo jih lahko spravili v žep, pa je šlo z nami domov za spomin. Kmalu po tem, ko smo zavili z glavne ceste, nas je prav prijetno presenetila velika rumena buča. Ker je to jesen pri nas težko najti kakšno veliko bučo, smo se je zelo razveselili in jo primerjali, koliko je že zrasla. Obiskali smo tudi kapelico, ki je zaradi samotnega mesta na katerem stoji, še toliko bolj skrivnostna. Ker pa se tam odpira prelep razgled po Baški grapi, smo se odločili, da se malo okrepčamo in naberemo energijo, za še zadnji malo daljši vzpon navkreber. Prav lepo je bilo videti kako so otroci polni zagona zagrizli v kolena in kot bi mignil smo bili na vrhu. Pot smo nato nadaljevali po ravnem mimo nekaj osamljenih hiš, skozi gozd, poln domačega kostanja. Vsi smo se pogumno preizkusili v držanju ježice v kateri so se skrivali kostanji. Na koncu gozda smo jo ubrali skozi sadovnjak in po poti navzdol do Strojcovih raven. Ob poti smo srečali ogromno različnih gob, ter opazovali kakšna hecna bitja so lahko to in kako zelo je treba biti previden ob nabiranju le teh. Na Strojcovih ravnah smo se končno ustavili, da bi pomalicali sendvič, ob tem pa je vzgojiteljica Špela mladim planincem predstavila kaj je prva pomoč in za kaj se jo rabi, ter opremo, ki jo na takšnem izletu kot je bil ta, potrebujemo. Ko smo se najedli in odžejali, pa smo se podali na še zadnji in tudi končni del našega pohoda. Pot nas je od tu naprej peljala sproščeno in prijetno le še navzdol, mimo mlinčka in nato proti našem vrtcu na Ilovici. Čeprav nas na izlet ni pospremilo sonce s svojimi toplimi žarki in nam je veter od časa do časa skuštral lase, smo se imeli neizmerno lepo.
Za vrtec Podmelec, Lea in Špela.

Dostopnost