“Za devetimi gorami, devetimi vodami gozdna pot me vodi tja…”
Tako se je v teh dneh slišalo iz igralnice Krtkov. V prvih dneh novega leta smo se namreč potepali po poteh različnih pravljic, katerim je skupno to, da smo prav v vsaki srečali volka.
In katera nam je bila najbolj všeč?
– “Meni tista o volku in kozličkih, ker je mama rešila kozličke.”
– “Tista od treh prašičkov, ker so volka dali v lonec. Pa še predstavo smo naredili.”
– “Meni pa tista, ko je bil volk prijazen in je vsem pomagal.”
– “Tista, ko je bil volk zaljubljen in je na koncu našel tako dobro izvoljenko.”
– “Meni pa tista o treh prašičkih, ker so mi v pravljicah všeč zlobni volki.”
– “Meni pa tudi tista o zaljubljenem volku, ker je dobil svojo punco. Jaz sem tudi že dve punci imel, ampak sem jih zapustil, jih menjam.”
– “O volku, ki je padel iz knjige, ker je potem raziskoval vse knjige.”
– “Meni pa tista o Henriku, ker smo potem tudi ta prave volke gledal.”
Prebrali smo res veliko pravljic in prav v vsaki je dobro premagalo zlo. Spoznali smo, da knjig ne smemo soditi po platnicah in, da je prav, da vsakomur (tudi volku) ponudimo drugo priložnost.
Nekaj od vsega, kar smo počeli,
pa smo tudi v fotografije ujeli.
Pripravili, Katja in Mateja
