Teden je bil pri zajčkih precej nenavaden in skrivnosten.
V ponedeljek, smo na bregu našega jezera, tik ob vodi, našli črn klobuk in čudovito ogledalce. Spraševali smo se, kdo ju je izgubil, a odgovora nismo poznali. Naenkrat pa smo v bližini naleteli še na liste, na katerih je bila zapisana pesem o Povodnem možu. Ko smo jo prebrali, smo takoj ugotovili, da klobuk in ogledalce pripadata Povodnemu možu in njegovi Urški. Pesem pa je imela čuden konec – prepričani smo bili, da se nadaljuje.
Prav tako kot ponedeljek, sta se skrivnostno začela tudi torek in sreda. Povodni mož se je približal našemu vrtcu in v bližini pustil nove liste z nadaljevanjem pesmi. Skozi pesem smo spoznali, da je bila Urška lepa, vendar ošabna in prevzetna, Povodni mož pa je bil uglajen gospod, ki je Uršiko s svojim pogledom z lahkoto prevzel. Skupaj sta se na bregu Ljubljanice trikrat zavila in plesaje v valove šumeče planila.
Povodni mož in Urška sta tako izginila, za seboj pa pustila cilindre in čudovite venčke. Zajčki smo si jih nadeli na glavo in se spremenili v Uršike in Povodne može ter se zavrteli po plesišču. Naš teden je bil tako kulturno obarvan. Veliko smo brali, ustvarjali, plesali, se pogovarjali o Francetu Prešernu, avtorju pesmi Povodni mož, si o njem ogledali risanko, veliko časa pa smo namenili tudi gibanju v naravi.
Ko smo že mislili, da se je skrivnostni teden zaključil, pa smo v petek prejeli pismo Povodnega moža. Zaupal nam je, da nas kmalu obišče – in res. Dopoldne sta se nam v vrtcu poleg Franceta Prešerna pridružila Povodni mož in Urška, ki sta odplesala čudoviti ples, nato pa ponovno izginila. Kaj se je kasneje z njima zgodilo? To še naprej ostaja skrivnost.
Za vrtec, Nina in Brigita
