Otroci vrtca le še preštevamo zadnje dni pred najlepšim časom, ko bomo v krogu družin se zbrali in se naužili praznikov, so nam danes še dodatno polepšali dan naši prijatelji iz šole. Učenci prvega in drugega razreda, so za nas pripravili praznično obarvano predstavo Muce Copatarice. Z velikimi očmi in ušesi, smo prisluhnili že znani slovenski pripovedki, ki je v njihovi izvedbi še bolj žarela. Med pripovedovanjem smo tiho zrli v nastopajoče, ter z zadržkom pogledovali svoje in sosedove copatke. Seveda smo se vsak posebej globoko zamislili, ko smo ugotovili, da vrtec in šola v Dolenji Trebuši velikokrat žalostno vzdihuje od nepospravljenih copatkov. Ampak tega sedaj Muci Copatarici nismo povsem izdali, saj smo se bali, da nas bo zeblo v naše nožice, ko smo prav na pragu zime, če nam jih ona pospravi. Smo ji pa vseeno obljubil, da se bomo zelooo potrudili, da naših copatkov ne bomo puščali kar nekje, ampak jih bomo zmeraj popravili na njihovo mesto. Predstava ni bila edino presenečenje današnjega dneva. Po zadnjem bučnem aplavzu za nastopajoče, je na vrata naše šole zelo močno potrkalo. Ker v tem času nismo pričakovali obiska, niti kuharice s kosilom še ne, smo radovedno zrli v vrata, ko so se na strežaj odprla. Noter pa je pokukala siva brada, in rdeča kapa s cofom. Le kdo drug je prišel med otroke, kot dobri mož s polnima vrečama daril za vse naše otroke. Z veseljem smo ga sprejeli medse, mu zaupali svoje otroške želje, ter radovedno zrli v vrečo, ki jo je nosil s seboj. Seveda pa vreče nismo tako zlahka dobili, saj smo najprej morali obljubiti, da se bomo trudi še naprej, da bomo prijazni, poslušni, ter pravi prijatelji. Po glasni obljubi je končno sledilo raziskovanje daril, ki jih je prinesel za skupino, za vsakega otroka pa tudi drobno sladko darilce. Hvala ti dobri mož za darila, ki so za vse nas znamenje, da smo vseeno skozi leto bili zelo pridni. Tako gremo veseli preostanku tega leta naproti.
Za vrtec Dolenja Trebuša pripravili; Petra in Sara
