Minuli četrtek smo na Šentviški Gori za trenutek odtavali v gozdno pravljico. Vrtec in podružnična šola sta namreč pripravili kulturno prireditev, na kateri smo spoznali, da je življenje živali v gozdu pravzaprav zelo podobno našemu. Že takoj na začetku je obiskovalce presenetil kratek filmček vrtčevskih otrok, ki se pretvarjajo, da so živali v gozdu. Marsikateremu staršu se je orosil pogled na brezskrbno otroško igro. Tako kot otroci iz vrtca in šole, tudi živali rade raziskujejo, se igrajo, plešejo in se učijo. V nadaljevanju programa so otroci z deklamacijami, pesmimi, plesom in pripovedovanjem prikazali, kako se živali učijo v gozdni šoli, kako se radovedne sovice razmigajo ter na kakšen način se žabe učijo regljati. Otroci marljivo delajo kot mravlje v mravljišču, radi zahajajo na sprehod in se igrajo kot medvedka v pesmici. Najraje zarajajo, ko sije sonce in je lepo vreme. Izvedeli pa smo tudi, kaj živali storijo, kadar zagrmi. Otroci zelo radi plešejo za razliko od suhe južine, ki je dolge noge žal ne ubogajo.
Učenci so s svojim nastopom podrli mit, da so vsi volkovi zlobni. Prav nasprotno. Mladi volkec je bil prav prijazen in je raje jedel napolitanke, kot karkoli drugega. Dokazali so tudi, da sta lahko velik medved in mala miška dobra prijatelja, čeprav sta si na videz tako zelo različna. Lahko smo videli, kako miške zaplešejo kolo in medvedki medvedji ples. Ob gozdni jasi se najbrž vsi radi posladkamo z gozdnimi jagodami, pa tudi sladkih mehkih hruškic se ne bi branili. Mala miška pa se je z lestvijo trudila doseči sirček na nebu. Kakorkoli. V gozdu res nikoli ni dolgočasno.
Prireditev smo zaključili z mislijo, da ni pomembno kaj je kdo, saj vsem srce utripa in da smo vsi skupaj ena res dobra ekipa.
Za vrtec Šentviška Gora, vzgojiteljice
Foto: Marjeta Lapanja
