V minulih dveh tednih smo dodobra spoznali vsebino knjig Zverjasec in Zverjašček. Kljub temu, da smo že pospravili novoletno smrečico, smo jih nekaj ponovno sestavili in uredili kotiček z »gozdom«. Naš gozd ni bil tako temačen, kot v pravljici in v njem so se otroci zelo radi zadrževali. Na sprehodih smo hodili po nepoznanih poteh in poslušali zvoke iz gozda. Tako kot Zverjašček na potepu po gozdu, smo tudi mi premagovali prepreke na poti, lovili ravnotežje čez prepletene korenine, se vzpenjali čez podrta drevesa in hodili po ledu. Pozorno smo poslušali in razvrščali zvočne prizme. S tipanjem pa zaznavali, kaj je skrito v balonih. Zabavno je bilo reševati matematične naloge. Sličice junakov iz knjig so nas motivirale, da smo šteli, prirejali ter reševali sudoku. Z žogicami smo ciljali lončke in v timskem duhu urili motorične spretnosti. Dramatizirali smo vsebino zgodbic in se pretvarjali, da smo ali iznajdljiva miš, lisica, sova, kača, ali pa velik Zverjasec. Vsak otrok je izdelal svojo podlago za namizno igro Zverjasec, ne jezi se! Nato so iz das mase naredili še možičke, jih pobarvali in narisali pike na lesene kocke. Izmislili smo si še svoja pravila igre in se igrali. Med obiskom potujoče knjižnice pa smo lahko spoznali plišastega Zverjasca in se fotografirali z njim. Res ni tako grozen, čeprav ima grozne čekane, na nosu bradavico strupeno in oranžne oči.
Za Šentviška Gora, vzg. Alenka
