Enkrat, enkrat, enkrat
je bil en majhen škrat,…
Želvice smo se zatopile v pravljični svet, v svet Palčka Pohajalčka. Ob pravljici smo spoznavali različne gozdne živali, jih poimenovali, opisovali, ter njihova poimenovanja tudi sami naslikali s pomočjo grafomotorične vaje. Prepoznavali smo jih na slikah, ter po stopinjah in sledeh, ki jih puščajo za seboj, in opisovali po vseh njihovih zunanjih značilnostih. Poimenovanja živali smo razvrščali tudi na dolžino besed, črke v imenih preštevali, ter določali prve in zadnje glasove. Zgodba in dogajanje v njej je na nas pustila tolikšno sled, da smo se tudi sami preizkusili v dramatizaciji. Da bi le to ponesli še med domače poslušalce, smo začeli z izdelavo prstnih lutk, ki so ponazarjale živali, ter ustvarili pravo gibljivo ploskovno lutko Pohajalčka, ki je izgubil svojo kapico, v kateri se je zgodila cela dogodivščina.
Ker smo se ob tem počasi pripravljali na mesec kulture, ki za nas pomeni tudi pomembno kulturno prireditev v kraju, smo se odločili, da pravljico razčlenimo na vse dele. S tem smo jo osvojili tako podrobno, da smo jo brez težav dramatizirali na prireditvi, pred polno dvorano obiskovalcev. Ker so nastopajoči imeli vsak svojo vlogo, in so Medvedki poskrbeli za glasbene vložke, smo potrebovali le še dobro in pogumno pripovedovalko. To pa sploh ni bilo težko, saj je Frida bila takoj pripravljena, da nam zgodbo poda na malo svoj hudomušni način.
Tako smo Želvice sklenile dneve kulture, ter z nastopom potrdile pomen napisane besede v pravljicah, ki bogatijo otroško domišljijo in besedni zaklad.
Za vrtec Dolenja Trebuša, Manca in Petra.
