Po lepo prespani noči smo se v Zakojci prebudili
in se takoj zjutraj, še pred zajtrkom, po vasi sprehodili.
Malo telovadbe, nato kruh z maslom in marmelado,
zatem pa že na ježo konja v manežo.
Vencelj je nato vpregel zapravljivčka
in širok nasmeh narisal na naša lička.
Sledila hoja v hrib je, kjer grizli smo kolena;
a za nas pretežka pot ni prav nobena.
Vmes smo še smrekove vršičke nabrali,
da tudi pozimi bomo zdravi ostali.
Nato smo z njimi vaze napolnili
in tako zdrav sirup bomo dobili.
Kosilo pa bilo je slastno in odlično,
jedli smo prav to, kar v starih časih na mizi le za praznik je bilo.
Nato v staro hišo lahko smo vstopili,
kjer Francetu Bevku so mlečni zob izrili.
Tako nam v povesti to pove,
da vsi otroci zamenjajo zobe.
V njegovi hiši še veliko zanimivih stvari smo opazili
in z gospo Vido preteklost obudili.
Po gozdni poti smo nazaj na kmetijo prišli
in slastni puding pomalicali.
Med igro smo med seboj sodelovali
in vmes še krasni konjički so nastali.
Posebna naloga nas je nato doletela,
ker vremenska napoved je poskrbela,
da res je pričelo deževati
in potrebovali smo dežno obleko za pred mokroto se obvarovati.
Po večerji smo se še ob kresu podružili,
in veliko drv pokurili.
S pečenimi jabolki se posladkali,
nato pa po pravljici sladko zaspali.
Pripravili, Katja in Mateja
