V okviru projekta Slovenija, moja dežela, smo Kužki že spoznavali svoje telo, našo družino, šolo in kdo so v njej ter naš kraj in njegove pomembne može. Sedaj pa se podajamo na obiske po Sloveniji, da bi spoznali lepote in zanimivosti različnih krajev in se začeli zavedati, v kako čudoviti deželi živimo. Če bomo našo domovino poznali, jo bomo znali ljubiti, varovati in biti nanjo tudi ponosni.
Na lep sončen torek smo za cilj izleta izbrali Bled. Poiskali smo ga na zemljevidu in ugotavljali, kako do tja lahko pridemo. Mi smo šli kar peš ob pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Dolga pot se je izplačala. Pogled na grad in jezero z otočkom nas je očaral. Kot se za vsakega turista spodobi, da ob prvem obisku tega kraja obišče otok s cerkvijo, smo to naredili tudi mi. Seveda se nam je vsem mudilo k zvonu želja. Pletnarju smo sicer plačali za vožnjo s pletno, a vseeno tudi sami pomagali, da smo na cilj čim hitreje prišli.
V cerkvici smo potegnili za vrvico zvončka in ko se je oglasil, smo si zaželeli:
Lovro: Da bi vedno pospravil, ko reče Slavka (vzgojiteljica). Da bi imel traktor john deere igračo.
Mark: Da bi vedno šli v lunco (polkrog pri poslušanju). Da bi ne mešali igrač v zabojih. Da bi bila moja družina zdrava in srečna.
Matic: Da bi se lepo igral. Da bi se nehali prepirat. Da bi imel telefon. Da bi imel dedka Mraza doma.
Tjaša: Da bi bila pridna.
Sara: Da bi imela konjička.
Gaja: Da bi se naučila voziti s kolesom.
Veronika: Da bi jahala konjička.
Ožbej: Da bi imel kakšnega prijatelja.
Tinkara Ozebek: Da ko bo Slavka kaj rekla, bom to takoj naredila.
Zala: Da bi bila prijateljica.
Valentina: Rada bi vozila na sprehod Ano.
David: Jaz bi rad Classa igračko (traktor)
Tomas: Da bi se nehali tepsti.
Po vrnitvi v mesto smo si zaželeli še blejsko posebnost in zavili v slaščičarno na znamenite krem šnite. Na platnu smo opazovali, kako nam jih slaščičar pripravlja.
Za konec smo se zavrteli ob Avsenikovi pesmi Otoček sredi jezera, nato pa se vrnili na Primorsko in na Šentviško Goro, kjer je prav tako lepo.
Kako smo se na izletu imeli, se vidi tudi iz fotografij.
Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv
