Na prijetno sončno sredo smo se odpravili na planinski pohod. Pot nas je iz vrtca na Šentviški Gori vodila v Zakraj in nato po gozdni stezi do vasi Polje. Hoja po šumečem listju je bila zelo zabavna, ob tem pa smo nabirali cvetove trobentic in pihali skoznje. Najbolj potrpežljivim je tudi zatrobilo. Iz vasi smo se lahko ozrli nazaj in v daljavi opazili, kje se nahaja naš vrtec. Otrokom se je zdelo čudno, da smo v tako kratkem času prepotovali tolikšno razdaljo. Hojo smo nadaljevali navkreber in prispeli do Prapetnega Brda, kjer smo pomalicali in se okrepčali. Med potjo smo opazovali prebujajočo se naravo, pomladne cvetlice, mravlje in druge travniške živali, pa brloge, ki so jih izkopale živali in cvetoče drevje. Zelo so nas navduševale zanimive skulpture iz balvanov in mahu. Otroška domišljija res ne pozna meja. Na Prapetnem Brdu smo se za več časa ustavili na kmetiji, kjer nam je Žigov tata Marko pokazal rogovje jelena ter ugotovili, da je precej težko. Nato nam je razkazal čebelnjak, traktor, pa še delujočo staro žago, ki jo je izdelal njegov stari oče in razložil kako deluje. V hlevu smo pozdravili kravice in se odpravili naprej skozi gozd. Kmalu smo prispeli do ovinka pred vasjo, kjer smo vidno ponosni prepoznali hiše na Šentviški Gori. Naš cilj tako ni bil več daleč.
Za vrtec Šentviška Gora, vzg. Alenka in Silvana
.
