Prelepo sončno vreme nam je prišepnilo, naj izvedemo planinski pohod. Za ciljno točko smo si izbrali Bukov gaj, ki je precej blizu Črvovega vrha. Tako smo se odpravili s Šentviške Gore po stari poti proti Gorskemu Vrhu. Opazovali smo prelepo jesensko naravo in se zamislili nad tem, kako veliko srečo imamo, da nas obkrožajo gozdovi in čist zrak. Na tleh smo opazili različne storže in ugotavljali s katerega drevesa so. Primerjali iglavce in listopadna drevesa ter se navihano igrali z suhim listjem, ki ga je teta Jesen posula po kolovozu. Čeprav nas je pot vodila skoraj ves čas navkreber, se nismo pritoževali, saj se zavedamo da z gibanjem krepimo svoje zdravje. Slišali pa smo tudi, da nas nekje ob poti čaka kobila Roza, kar nas je še dodatno motiviralo in je bil korak tako lahkotnejši. Po zasluženi malici in počitku, smo tudi kobili ponudili slastna jabolka, ki smo jih prinesli s seboj. Nato smo se povzpeli čez strm travnik in skozi gozdiček ter prehodili pašno pot, ki nas je pripeljala do cilja – Bukovega gaja. Tam smo si ogledali »bč« in korito ter vago za zajemanje vode, ki so jo nekdaj uporabljali predvsem za napajanje živine. Otroci so si le s težavo predstavljali, da v starih časih ni bilo vodovodov in pipe v vsaki hiši. Za konec smo iz plezalne vrvi in kosa lesa izdelali improvizirano gugalnico ter sprostili utrujene noge. Pohod smo sklenili nasmejani in z obljubo, da kmalu ponovimo.
za vrtec Šentviška Gora, vzgojiteljici
