Že pred štirinajstimi dnevi, nas je na Šentviški Gori obiskala Barvna pošast. Sprva je bila zmedena in polna različnih emocij. Tekom dveh tednov, pa je svoja čustva že dobro prepoznala. Skupaj z njo smo se tudi mi učili, kako nadzorovati jezo. Kako reagirati, če nas kdo užali. Kako žalost spremeniti v veselje in strah v pogum. Z raznimi sproščujočimi in dihalnimi vajami smo postali bolj umirjenimi, bolj strpni drug do drugega in vljudnejši. Na papir smo izrazili svoja čustva in občutja ter vztrajno risali in barvali pošasti. Naslikali smo jih, kasneje pa tudi razvrščali po velikosti, jim prirejali emotikone, jih sestavljali in šteli. Iz plastelina smo oblikovali različne mimike obraza. Ubesedili smo, kaj nam je všeč in kaj ne. V igralnici smo iskali ujemajoče se barve in sence od pošasti, na sprehodih pa njihove sledi v snegu. S pomočjo baterijske svetilke smo barvno pošast “pritrdili” na strop in si izmišljevali zgodbice. V zadnjih dneh smo se dogovorili, da se barvno enotno oblečemo, kar je bila dobra iztočnica za pogovor o določenem čustvu ter za dejavnost, ki je sledila. Skozi igro smo spoznali, da lahko s svojim obnašanjem vplivamo na počutje drugih ter ugotovili, da se znamo primerno obnašati. Lepo nam je.
Za vrtec Šentviška Gora, vzg. Alenka
