Če smo vam v zadnjem prispevku obljubili, da bomo dobro raziskali pot od paglavca do žabe, naj vam povemo, da nam je to več kot odlično uspelo. V ponedeljek smo zavihali rokave in iz spletnih ter knjižnih virov izvedeli, kako lahko ulovljenim paglavcem omogočimo, da se bodo pri nas dobro počutili. Prinesli smo velik akvarij, v katerega smo ugotovili, da ne smemo natočiti vode iz pipe, saj bi klor lahko paglavcem škodil. Sklenili smo, da bo najbolje če se ponjo odpravimo do jezera. Tam smo jo nekaj zajeli v vedra, zanimalo pa nas je tudi s čim lahko paglavce hranimo. Prebrali smo, da imajo radi alge, tekne jim tudi regrat, za to smo vsakega po malo nabrali in vse skupaj prenesli v našo igralnico in paglavcem omogočili ustrezne pogoje za njihov razvoj. Za lažje spremljanje le-tega smo si izdelali žabo – njen življenjski krog, ki nam bo pomoč pri določanju faze razvoja, v kateri se nahajajo. Ustvarjalnosti seveda tudi ni manjkalo. Likovno smo za pano žabe tudi naslikali, s pomočjo rok pa jim odtisnili njihove noge. In ker smo vodo in življenje ob njej že precej dobro poznali, smo se odločili, da za UHU natečaj poustvarimo kar naše, mostarsko jezero. Najprej smo pripravili podlago in jo pobarvali, iz das mase pa oblikovali figurice živali, ki jih v jezeru najdemo. V petek pa smo se za zaključek vodno obarvanega tedna odpravili do sotočja Idrijce in Soče, kjer smo lahko opazovali rastline v in ob vodi, pa tudi nekaj živali v njej – od rac, pa vse do manjših in velikih rib.
Spoznali smo, da voda v sebi skriva mnogo skrivnosti narave, priložnosti za raziskovanje in neskončne možnosti za učenje. Naj naši otroci odraščajo z zavedanjem, da je vsak reka, potok ali kaplja pomembna – ne le za nas, temveč še za mnoge rastlinske in živalske vrste.
Pripravili Anita, Brigita in Blaž