Dan se je po kosilu nadaljeval z igro na prostem. A ne za dolgo, saj je Katarina pozvonila na zvonec, kar je pomenilo: “Pridi sem, nekaj vam želim povedati.” Odpeljala nas je na ogled kmetije. Videli smo sadovnjak, iz katerega pobirajo sadje za marmelado, sokove ter orehe za potico in sladice. Spoznali smo tudi najbolj prikupne kužke, katerih očka Bobi je bil naš animator čez ves dan. Pot smo nadaljevali do hleva, kjer smo pozdravili krave, pujse in kokoši. Ogledali smo si čebelnjak in panje. Za konec smo spoznali še konje.
Dan smo nadaljevali s hojo v hrib, saj smo šli nabirat smrekove vršičke za čaj in sirup. Povzpeli smo se po strmi poti in napolnili vrečke z vršički. Ob prihodu nas je že čakala domača malica, ki nam je zelo teknila, prav tako pa tudi domač bezgov sok. Tako smo napolnili baterije, da smo gospodarju pomagali nahraniti živali in pobrati kokošja jajčka. Hranjenje živali s posebnim strojem je bilo res zabavno.
Nato smo se še malo poigrali in lovili, ko je spet zazvonil zvonec. Katarina nam je sporočila, da nas čaka večerja. Riža na mleku z žličko kakava je zmanjkalo v trenutku, prav tako smo si razdelili tudi dodatke.
Po večerji smo v knjižice narisali posebne trenutke dneva, nato pa smo se počasi odpravili v sobe. Sledil je osvežilen tuš in umivanje zob. Prisluhnili smo še pravljici in potonili v sladke sanje.
Lahko noč in lepe sanje tudi vsem vam.
Pozdravček v dolino,
Krtki in vzgojiteljici
