V naši skupini smo se zadnje dni pogovarjali o živalih na kmetiji. Pobuda za to temo je prišla od otrok. Deklica Zala je v vrtcu večkrat pripovedovala, da so pri njih doma dobili kozje mladičke. Seveda je njeno vneto pripovedovanje vzbudilo zanimanje tudi pri drugih otrocih. Domače živali smo si ogledovali v slikanicah, a prav posebno doživetje je, če si žival ogledaš v živo. Zato smo se z Zalinim očkom dogovorili za obisk na njihovi kmetiji. Le-ta se nahaja v sosednji vasi. Pot do tja so bili primorani prehoditi tudi najmlajši. Čeprav pot ni kratka, pa s hojo ni bilo nikakršnih težav. Na kmetiji so nas veselo pozdravili. Zalin očka je s trkanjem ob posodo s hrano priklical koze, da smo si od blizu ogledali njihova zanimiva ušesa, roge ter rep. Prešteli smo koliko nog imajo in opazovali, kako spretno plezajo in skačejo. Iz rok so nam jedle jabolčne krhlje. Slišali smo, da imajo koze pri hiši predvsem zato, ker pri hranjenju niso prav nič izbirčne, da imajo zelo širok spekter uživanja rastlin ter tako pomagajo pri problemu zaraščajočih površin. Mimogrede smo si ogledali še teličke v hlevu in konja na pašniku. Nato smo se zahvalili za topel sprejem ter se odpravili. Za okrepčilo smo si med potjo tudi sami privoščili jabolka, ter se polni novih vtisov vrnili v vrtec.
Za vrtec Šentviška Gora, Alenka Razpet Kranjc
