Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic. V demokratični državi zastopajo otrokove pravice starši oz. njihovi zakoniti zastopniki (v nadaljnjem besedilu starši). Otrokom, vključenim v vrtce, zagotavlja država možnost za optimalni razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo …; optimalen razvoj vključuje tudi možnost poglobljenega razvoja na določenem področju. Uresničevanje zahteve po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik in pravice do izbire in drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu. Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje. Javni vrtci so svetovno nazorsko nevtralni. Starši imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju ter organiziranju življenja in dela v vrtcu in skupini, kar jim mora vrtec formalno omogočiti. Pri tem morajo upoštevati meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca. Ob vstopu otroka v vrtec lahko ta staršem omogoči postopno uvajanje otroka v vrtec, tako da smejo biti skupaj z njim v skupini v obdobju, ki lahko traja več tednov.