PREHRANA PREDŠOLSKIH OTROK
V obdobju odraščanja je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena. Telo hrano, ki jo zaužijemo, porabi za izgradnjo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Pomembno je, da otrok jé dovolj, ter da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. V času rasti in razvoja otroka se prehranske potrebe spreminjajo.Razvoj telesa je najhitrejši v začetku življenja, nekoliko se upočasni sredi otroštva, in spet okrepi v času pubertete, nakar se ustali.
Zaradi pospešene rasti in velike telesne aktivnosti otroci potrebujejo relativno veliko energije glede na svojo velikost.
Da zadostimo vsem potrebam, otrokom ponudimo s hranili bogata živila, ki naj bodo čim bolj raznolika.
Prve izkušnje s hrano pomembno vplivajo na izoblikovanje prehranskih navad, pri čemer imajo starši pomembno vlogo, saj s svojim zgledom odločilno vplivajo na njihov razvoj.
Nekaj priporočil:
1.Raznolika živila v obliki manjših in pogostejših obrokov. Živila naj imajo manj maščob in večji delež vlaknin. Bogata naj bodo beljakovinami, z minerali in vitamini.
Vključevanje sadja in zelenjave v vsak obrok je ključnega pomena, da otroka že od zgodnjega otroštva naprej navajamo na zdrav način prehranjevanja. Otroku ponudimo več manjših dnevnih obrokov, ki jih po potrebi kombiniramo z zdravimi prigrizki.
2. Spoznavanje različnih okusov
Otroku ponudimo čim širši nabor živil. Pri uvajanju novosti le to ponudimo večkrat, saj otroci potrebujejo več časa, da se privadijo na nov okus.
3. Poudarek na osnovnih živilih, še posebej naj prevladujejo zelenjava in polnovredna živila
Izogibajte se industrijsko pripravljeni hrani in v čim večji meri pripravite obroke iz osnovnih sestavin. Tipične osnovne sestavine otrokovega jedilnika so npr. surova zelenjava, surovo sveže in suho sadje, ovseni kosmiči, ajdova kaša, stročnice, pusto perutninsko meso, mleko, skuta idr. Z uporabo osnovnih sestavin povečujemo kakovost obrokov, ki lahko ob ustrezni pripravi vsebujejo več hranil, hkrati pa so tudi okusnejši. Z domačo pripravo obrokov se izognemo nepotrebnim aditivom, ki se v živilski industriji pogosto uporabljajo za povečevanje trajnosti industrijsko predelanih živil.
4. Čim manj dodanega sladkorja in sladkih pijač
Otroci naj zaužijejo čim manj prostih sladkorjev. Sem sodi dodani sladkor. Še posebej se odsvetuje pitje pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, vendar nizek učinek sitosti. Pijače z dodanimi sladkorji predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd. Poleg tega takšne pijače pri majhnih otrocih lahko še dodatno stimulirajo nagnjenost k sladkemu okusu v kasnejših obdobjih življenja.
Kar se da, se izogibamo ponujanju sladkarij, ki naj bodo rezervirane le za zares posebne priložnosti, nikakor pa ne del vsakodnevne prehrane.
5. Manj mastna živila in živila z ugodnejšo maščobno sestavo
Priporočljivo je, da že zelo zgodaj v prehrani otroka omejimo uživanje živalskih maščob in izbiramo ustreznejše, predvsem nenasičene maščobe (oljčno olje, olje oljne repice). Otrok naj zaužije čim manj nasičenih maščob (maslo, slanina, kokosovo olje). Pozorni moramo bit tudi na skrite maščobe v ocvrtih živilih, salamah, sirih, smetani, industrijski paradižnikovi omaki, majonezi, pecivu. Vse to naj otrok uživa res le izjemoma.
6. Omejevanje uživanja soli
Otroka na slan okus jedi navadimo. Slovenski otroci zaužijejo veliko preveč soli. Veliko soli je skrite v predelanih živilih, slanih prigrizkih, paštetah, hrenovkah, juhah iz vrečke, pici,… Vnos soli zmanjšujemo postopoma, da otrok tega niti ne opazi.
7. Voda
Otroci med igro velikokrat pozabijo na žejo, zato je pomembno, da otroku večkrat na dan ponudimo vodo. Otroci naj pijejo izključno vodo, nesladkan čaj in občasno tudi mleko.
Sladke pijače in sadni sokovi za otroke niso primerni, saj vsebujejo veliko prostih sladkorjev in predstavljajo enega glavnih krivcev za prekomerno telesno maso otrok. Težava, s katero se srečujejo nekateri starši, je tudi ta, da otroka, ki se je navadil piti sladke pijače, težko prepričamo, da se bo brez pritoževanja odžejal z vodo. Prav zaradi tega je pomembno, da otroka že od majhnega navajamo izključno na vodo in se sladkim pijačam izogibamo, kolikor
OTROCI IN PREHRANA V VRTCU
Otroci v vrtcu preživijo večji del dneva in tam pokrijejo pomemben del prehranskih potreb.
V Sloveniji je prehrana v vrtcih organizirana in zakonsko urejena. Pri pripravi se upošteva smernice zdravega prehranjevanja.
Za organizirano prehrano otrok v vrtcu je odgovorno strokovno usposobljeno osebje.
Ključni poudarki, ki jih upoštevamo v našem vrtcu so:
- Priprava obrokov z vključevanjem vseh priporočenih skupin živil.
- Vključevanje raznolike zelenjave in/ali sadja v vsak obrok, s poudarkom na sezonski hrani.
- Ponujanje kakovostnih živil, kot so npr: polnovredna in raznovrstna žita in žitni izdelki, jajca, polnomastno mleko in mlečni izdelki brez dodatkov, ribe, puste vrste mesa, stročnice in kakovostna olja.
- Večkrat dnevno ponujanje vode in/ali nesladkanih napitkov za nadomeščanje porabljene tekočine.
- Izogibanje gotovim in polgotovim jedem, industrijsko predelanim in predpripravljenim živilom ter slanim industrijskim mešanicam začimb, ker lahko vsebujejo veliko količino dodanih sladkorjev, (nasičenih in trans) maščob, soli in prehranskih dodatkov (aditivov).
- Spodbujanje žvečenja (namesto pretlačene raje sesekljana hrana).
- Spodbujanje kulture prehranjevanja in pozitivnega odnosa do zdravega prehranjevanja skozi vrtčevski kurikulum.
- Spodbujanje k preizkušanju raznovrstnih živil in zaužitju vseh obrokov v vrtcu.
- Ne uporabljamo jušnih kock, začimbnih koncentratov, sadnih sirupov.
- Ne ponujamo paštet, salam, majoneze, klasično ocvrtih živil.
- Upoštevanje otrokovih prehranskih omejitev.
Praznovanje rojstnega dne v vrtcu
Otroci v vrtec ne prinašajo hrane, saj to predstavlja večje tveganje za zdravje (zastrupitve s hrano, tveganje alergijskih reakcij), neuravnoteženost obrokov in lahko ustvari ali poglobi socialne razlike med otroki.
Prav tako se z uživanjem dodatnega obroka v času praznovanja lahko spodbuja neješčnost in izbirčnost otrok ter poruši ustrezen ritem prehranjevanja.
Dietne prehrana
Dietno prehrano pripravljamo le na osnovi zdravstvenih potrdil, ki jih morajo starši dostaviti v vrtec ob vsaki spremembi zdravstvenega stanja otroka. Le to je potrebno vsako šolsko leto obnoviti.
Pred začetkom izvajanja dietne prehrane morajo starši obvezno vzpostaviti kontakt z vodjo šolske prehrane.
Svetujemo osebni obisk in pogovor za čim bolj kakovostno izmenjavo informacij.
V vrtcu imamo uveden HCCP sistem, notranji nadzor in upoštevamo dobro higiensko prakso.
Pripravila
Mateja Maretič, vodja šolske prehrane na OŠ Most na Soči
e-pošta: mateja.maretic@guest.arnes.si
SPOŠTOVANI STARŠI!
Želja nas vseh je, da bi bili naši otroci zdravi in bi se tako v vrtcu kot doma dobro počutili.
Skrb za zdravje in odnos do zdravja otrokom nista prirojena, zato jim moramo odnos do zdravja privzgojiti že v zgodnjem otroštvu. Pri tem jim lahko najbolj pomagamo z lastnim zgledom, tako v domačem kot vrtčevskem okolju. Prav zato se v vrtcu trudimo otrokom zagotoviti čisto, varno in zdravo bivalno okolje.
V okviru zdravstveno higienskega režima skrbimo za vzpostavljanje in nadzor nad izvajanjem zahtev, ki zagotavljajo varovanje zdravja otrok.
Cilji zdravstveno higienskega režima:
- zagotavljanje varne hrane – imamo uveden HACCP SISTEM,
- skrb za čisto, zdravo in varno okolje, ki je podlaga za uspešno pedagoško delo in zdrav razvoj otroka,
- spremljanje zdravstvenega stanja otrok in izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni,
- in nenazadnje skrb za nenehno strokovno izobraževanje strokovnih delavcev.
ZDRAVJE OTROK V VRTCU
V vrtcu skrbimo, da so otroci veliko na prostem. Znan izrek pravi, da ni neprimernega vremena, lahko je le neprimerna obleka.
Otroci potrebujejo svež zrak, zato igralnice večkrat dnevno oz. po potrebi zračimo.
Otroke učimo, da si pogosto, temeljito in pravilno umivajo roke.
Pred vstopom v vrtec morajo starši prinesti potrdilo, ki ga izda izbrani pediater. Ob sprejemu otroka v vrtec je zelo pomembno, da starši seznanijo strokovne delavke z morebitnimi kroničnimi obolenji otroka in navodili zdravnika.
Zdravil v vrtcu ne dajemo, razen v primerih, ko je to nujno potrebno in obstaja pisno pooblastilo staršev o dajanju zdravil, s soglasjem in navodili zdravnika.
KDAJ MORA OTROK OSTATI DOMA
Doma morajo seveda ostati bolni otroci. Ob vprašanjih kdaj in kako dolgo pa se pogosto zaplete. Otrok mora ostati doma, predvsem zato, ker se slabo počuti in ne samo zato, da ne bi okužil drugih.
Tako kot odrasli bolni težko delamo, tudi otrok, ki se ne počuti dobro, ne more sodelovati ob vseh pestrih dejavnostih v vrtcu.
Ne pripeljite otroka v vrtec, če:
– je imel v zadnjih 48. urah povišano telesno temperaturo ali drisko (2 ali večkrat dnevno odvajal blato) ali bruhal,
– ima izpuščaj z ali brez vročine (razen v primeru neinfekcijskih izpuščajev kot so po piki insektov, alergijski izpuščaji…),
– ima uši ali garje- otrok sme v vrtec takoj ko je uspešno opravljeno razuševanje ali uspešno izveden postopek zdravljenja.
Pri drugih nalezljivih bolezni se upošteva navodilo zdravnika.
IN KDAJ PO BOLEZNI SPET V VRTEC?
Starši svoje otroke dobro poznate. Otrok lahko gre v vrtec, ko je brez povišane telesne temperature, je normalno živahen, normalno ješč in ne potrebuje več počitka, kot je to zanj običajno.
