Večina otrok iz skupine Kužki se je minuli petek zvečer odpravila na spanje v vrtcu. Pred igralnico nas je pričakal lonec presenečenja. Potrebno je bilo čakati, zato smo zapeli nekaj pesmic. Po zvokih smo ugotovili, da se v loncu pečejo kokice. Razdelili smo si jih po vrečkah, ki smo jih izdelali v preteklih dneh.
Sledilo je obvezno iskanje zaklada, v katerem mora biti sladoled. Najprej smo rešili po eno uganko iz knjižic, ki so za vsakega visele nad mizo. Pot smo nato nadaljevali po dvorišču vrtca, vsak s svojim zemljevidom, ki so ga otroci narisali dopoldne in na njem označili mesto zaklada. Nobeden otrok ni našel zaklada, zato smo se orientirali še po mojem zemljevidu. Otroci niso niti za hip verjeli, da v stari skrinji ni sladoleda, čeprav so na vrhu zagledali stare cunje. Potegavščino so kasneje pripisali škratu Smetku.
Želja po dodatkih je pokazala, da je bil sladoled res slasten. Priprave na spanje smo opravili hitro. Čakalo nas je še poslušanje radijske pravljice Bobek in barčica. Tisti, ki še niso spali, so lahko slišali še eno o rožah in metulju za bolno deklico.
Na mizi so nam svetile lučke, iz oken pa so zrle zvezdice, ki so si jih otroci izdelali za spomin na težko pričakovano doživetje in so jih naslednje jutro odnesli domov. Ker smo vstali zgodaj, smo imeli čas še za risanje po zgodbici in ples. Na spanju nas je spremljala tudi Matičeva mama Tea, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.

Dogodek smo v slikah zabeležili tukaj.

Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanisalava Črv