V jeseni so lepi dnevi podarjeni, zato smo planinci izkoristili zadnji dan pred jesenskimi počitnicami za 3. planinski izlet. Pred odhodom smo si ob knjigi in plakatu osvežili znanje o čebelah, saj smo za cilj izleta izbrali Pekraj na Prapetnem Brdu, kjer je doma naš Lovro, njegov tata Jožko pa goji čebele.
Šelestenje listja pod nogami, pa rumene debele buče ob poti in hladen veter, vse to nas je prepričalo, da se jesen že spogleduje z zimo. Sonce pa je kljub temu na redke regratove cvetove zvabilo še nekaj čebel.
Po neznanem delu poti sta nas popeljala Mark in njegova mama. Pred Pekrajem smo srečali sosede, ki so z nami prijazno pokramljali, potem pa smo ob nadaljevanju poti že od daleč zagledali panje.
Čebelar Jožko nas je v bližino panjev popeljal počasi, da ne bi vznemerili čebel. Pokazal nam je, da jim je že pripravil dodatno hrano za zimo. Pred hišo nam je razkazal opremo in pripomočke za pridelavo medu ter čebelarsko obleko. Lovrotova mama Tanja nam je življenje čebel približala s pripovedovanjem ob plakatu in slikah iz knjig. Deležni smo bili tudi pogostitve z medom, medenjaki in čajem. Vse je bilo prav slastno. Presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, da smo pili čaj s timijanom.
Tako ogreti smo se poslovili in zahvalili za darilca, vsak je namreč dobil med tudi za domov. Za sprejem in da so si za nas vzeli čas, smo se zahvalili tudi mi z risbicami cvetočega travnika, saj si vsak čebelar tega najbolj želi.
Po bližnjici smo jo mahnili do igrišča, kjer so nas pričakali starši.
Utrinke si oglejte tukaj.
Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv
