To sem jaz, je bila misel, ki je v oktobru vodila otroke v skupini Zajčki.
Raziskovali smo svoje telo, kaj ga sestavlja, kakšni so posamezni deli telesa in jih primerjali med seboj. Pri raziskovanju so nam pomagale razne igrice, pesmice, ples, in sestavljanke. Veliko novega pa smo opazili tudi v razni literaturi o telesu. Obiskala nas je tudi lutka Pika, pomagali smo ji poimenovati njene dele telesa.
Poigrali smo se s senco, senco naših rok, telesa in obraza. Vzgojiteljici sta obrisali sence naših obrazov, te smo nato pobarvali, kasneje pa poskušali prepoznati kakšno izmed njih, ter jih poimenovati. Tudi naša stopala se med seboj razlikujejo. S pomočjo tempera barve smo jih odtisnili, nato pa na odtise dorisali detajle našega obraza. Nastali so zabavni obrazki.
Naš jaz pa sestavljajo tudi čustva. Strinjali smo se, da je najlepše, ko smo srečni in veseli, zgodi pa se, da občutimo tudi drugače. Veselje, žalost, jezo, presenečenje in ostale smo poskušali prikazati s svojimi obrazi. Igrali smo se pantomimo in se opazovali v ogledalu. Prek zgodbe smo stricu Maticu na obrazu spreminjali oblike oči in ust.
Bližali so se dnevi, ki obudijo posebna čustva.
Preživeli smo cel dan na prostem, spoznali žalost in smrt, prek zgodbe, Čez veliko reko, in si ogledali pokopališče. Ob spomeniku Ivana Preglja pa smo prižgali svečko.
Bavbavi v pravljici so nam tudi obudili čustva, sprva strah…ko pa smo se naučili bavbavsko zarotitev je postalo vse zelo smešno in zabavno.
Tako smo zadnji dan pred jesenskimi počitnicami zapolnili s smehom ob pokanju bavbavov, ki smo jih izdelali sami.
Pripravili, Maja in Petra
