V začetku tedna smo z zanimanjem spremljali vremensko napoved in se spraševali, kdaj nam bo vreme toliko naklonjeno, da izvedeno prvi planinski izlet. Ugotovili smo, da bo najbolj primeren petek. In res, pričakal nas je jasen, sončen in dovolj topel dan, primeren za daljši pohod. Po krajšem popoldanskem počitku smo se iz vrtca odpravili po Hotenjski grapi.
Petim nadobudnih planincem se je pridružila tudi mama Suzana. Pot nas je peljala po vijugasti cesti, na kateri smo morali biti še posebej pozorni na mimo vozeče avtomobile. Opazovali smo, kako veter mrši krošnje dreves, da z njih odpada listje in veselo brcali odpadlo suho listje, ki nam je šumelo pod nogami. Po dobri uri hoje smo postali lačni in kaj kmalu prišli do prijetnega koščka travnika, ki je bil kot nalašč za malicanje in zaslužen počitek. Hitro smo si povrnili moči in se odpravili po gozdni stezi, ki nas je vodila navzdol do Hotenjke. Večkrat smo pogledovali v krošnje dreves, da bi opazili veverico ali kakšno drugo gozdno žival, a zaman, videli smo le vsem že poznane ovce ter ptice, ki so letale naokrog. Najbolj zanimiv je bil poni, ki pa se je žal pasel precej daleč stran od nas. Med hojo smo imeli priložnost videti staro hišico, grajeno iz kamna. Mama Suzana nam je povedala, da je bil to nekoč mlin. Potipali smo suho listje, ga primerjali z iglicami in ugotovili, da je lubje smreke hrapavo. Na travniku smo prepoznali in nabrali šopke rmana.
Malce utrujeni, pa vendar odločeni, da izlet kmalu ponovimo, smo se vrnili v vrtec. Pa si poglejte nekaj utrinkov s pohoda.
Za vrtec Dolenja Trebuša, Alenka
