V teden otroka smo vstopili
in sonce medse povabili.
Ker vemo, da sonce je daleč od nas,
smo povabili precej ga na glas.
A nato smo ugotovili,
da sončne dneve lahko bi sami sebi zagotovili.
Potrebujemo le dobro voljo in nasmeh,
pa zagotovljen je sončni uspeh.
Potem smo še zapisali,
zakaj bi za vedno otroci ostali:
…ker gremo v vrtec (Val)
…ker se lahko igramo (Neža)
…ker hodiš v vrtec (Staš)
…ker se igramo z igračkami (Peter)
…ker se igram s prijatelji (Sara)
…ker se igram (Nina)
…ker se lahko igramo (Nejc)
…ker se igramo z železnico (Tia)
…ker se lahko igram (Brin)
…ker se lahko igraš z železnico (Anže)
…ker sem v vrtcu (Tobija)
…ker lahko gremo na igrala (Lara)
…ker se lahko igram z igračami z drugimi otroki (Nastja)
…ker se lahko s prijatelji igram in je veliko igrač (Tara)
…ker se igram s prijatelji (Julija)
…ker se lahko igram (Klemen)
…ker se lahko igram z mojimi prijatelji (Ota)
…ker se lahko igraš (Jonatan)
…ker je lepo mi risat (Izabel)
…ker se igramo (Anja)
Morda bi bilo prav, da bi tudi odrasli otrokom pokazali,
da smo vsaj malo tudi mi otroci ostali.
In, ker smo veliko o igri govorili,
smo se ji danes zelo prepustili.
Pripravila, Katja