Če bi lahko še enkrat vzgajala svojega otroka …
bi več barvala s prsti in manj žugala z njimi.
Manj bi popravljala in se več povezovala.
Manj bi gledala na uro in bolj opazovala.
Manj bi me skrbelo za znanje in bolj bi znala biti skrbna.
Večkrat bi šli na izlet in večkrat bi spuščali zmaje.
Nehala bi igrati resnost in bi se raje resno igrala.
Večkrat bi tekala po travnikih in večkrat zrla v zvezde.
Več bi objemala in manj grajala.
Najprej bi gradila samospoštovanje in šele nato hišo.
Manjkrat bi bila neizprosna in večkrat bi spodbujala.
Manj bi govorila o ljubezni do moči in več o moči ljubezni.
(Diane Loomans)

Tako smo dneve v času jesenskih počitnic v vrtcu zapolnili tudi mi.
Naše glavno vodilo je bila igra, poleg tega smo se še igrali in če nam je ostalo še kaj časa smo ga zapolnili z igro. Skupaj so se tako igrali najmlajši, malce večji in največji. Igro smo odeli v tančico čarobnosti in domišljije ter tako skupaj preživeli čaroben, nasmejan in ljubeč teden.

Za vrtec, Melita in Maja