Po dolgih, čarobnih prazničnih dneh in počitnicah, smo se Zajčki vrnili v svoj brlog, kjer že pridno kujemo načrte za prihajajoče dni. Da pa že prvi dan nismo planili po ustvarjalnosti, smo se skupaj zbrali ob naši prvi čajanki. Seveda pa čajanka ni ostala le pri besedi, ampak smo si skuhali prav slasten jagodni čaj, za katerega je vreme ravno pravšnje. Zelo dobro se zavedamo, da nas bacili še vedno obkrožajo, zato smo si v čaj dodali malo zdravega, slastnega medu. Ob tem pa smo se pogovarjali kaj posebnega, čarobnega smo počeli te dni, ko smo bili obkroženi s svojimi najdražjimi, ter naše besede tudi zapisali:

“Sem sestavljal sestavljenke in sem dobil plastelin, in sem šel k stari mami in babici.” Robi
“Smo spali na Mostu, zaradi bolezni nismo mogli speči mami mafinov.” Grega
“Sem se igrala z mamo in tatom.” Enja
“Sem se z mamo igrala brain box.” Iva
“Z Galom sem se igrala v kuhinjci, sem šla k babi prespat in smučat, in gledat Gala kako je tekmoval.” Julia
“Tata je kupo nov avto in viličarja.” Luka
“Kozicam smo dali za jest.” Matija
“Sem se doma igral s kockami.” Lovro
“Sem dobil kamion od miklavža, sem se igral z tatom in mamo.” Matjaž K.
“Sem šel k Mihu, sem dobu darila, sem šel na hamburger. Tata je spuščal rakete.” Rok
“Sem pohajal z mamo, enkrat sva šla v bazen.” Matjaž K.V.
“Sem bil pri noni, sem se cingal.” Samuel
“Sem se igral s kamionom, sestavljal puzzle.” Tine
“Sem bila z Brigito v toplicah, doma sem naredila ptička.” Anja
“Sem jedla sladoled, sem šla na sprehod z mamo in tatom.” Ronja
“Sem šla v Avče, pa sem se igrala z Nino in Lejo.” Mija
“Smo doma gledali oddajo Silvestrski pozdrav, pole pa sva z Zarjo skori zaspali.” Tinkara
“Sem plavala v bazenu s sestrico, mamo in tatom.” Megi
“Smo šli k eni noni, pol še k eni, tam sem pojedu kosilo. Dedek mraz mi je prinesel rumeno nogometno žogo.” Ariel

Ob vsem tem smo ugotovili, da nam je še v novem letu ostala tista velika neizpolnjena želja, da bi zapadlo veliko snega, da bi se lahko sankali, kepali, delali sneženega moža. Vse to pa bi nas še bolj osrečilo, saj smo skozi pravljico o nesrečni starki, ki ni bila zadovoljna s svojo hiško, ker je hrepenela po večji, kar hitro ugotovili, da mi smo zelo srečni, ker imamo družino,  prijatelje, da se lahko igramo in ker smo zdravi. Vse te nematerialne reči nam lepšajo življenje, ter nas osrečujejo. Za konec kratkega tedna smo si izdelali še svoje srečne hiške, v kateri domuje prav poseben prebivalec, naš nasmejan prstek, ter srečni in nasmejani MI.

Za vrtec Most, Brigita in Petra.