V okviru teme Jaz sem nekaj posebnega v naši skupini spoznavamo, da imamo ljudje različne sposobnosti, se zanimamo za različne stvari in da je vsak v nečem dober.
Minuli četrtek smo medse povabili Julijinega tata muzikanta Rajka Velikonja. Predstavil nam je, kaj poleg obveznosti rad počne, ko mu čas dopušča. Ogledali smo si slike izdelane z vžiganjem v les, iz zbirke pesmi nam je prebral pesem, ki jo je napisal o svoji kravici in o nas Kužkih sestavil celo uganko v obliki akrostiha.
Predstavil nam je instrumente, ki jih ima doma. Povedal nam je, kako se iz njih izvabi zvok in melodijo. Na nekatere je zaigral, z igranjem na nekatere nas je presenetila tudi Julija. Vsi pa smo se naučili igrati na glavnike prek celofana. Igranju in petju smo dodali spremljavo s koruznimi palčkami.
Ob igranju na harmoniko smo seveda zaplesali, nato pa se šli igro Kdo ne ostane brez stola, ko se igranje prekine.
Po vsem, kar smo videli in slišali, smo ugotovili, da je Julijin tata pravi umetnik in da je zelo potrpežljiv, sicer se ne bi mogel naučiti igrati na instrumente in izdelovati slik na tak način. Zlaganje rim pa zanj ni težko, nam je povedal.
Tudi fotografije pričajo o tem, da smo doživeli razgibano in poučno dopoldne, za kar se Rajku še enkrat lepo zahvaljujemo.
Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv
