Končuje se februar in prav je da strnemo nekaj misli o mesecu kulture. Veliko smo brali in pregledovali različne knjige, ki smo si jih sposodili v vrtčevski knjižnici, šolski knjižnici in potujoči knjižnici. S knjigami smo založili knjižnico v igralnici in se knjižnico tudi igrali. Tako smo se učili kulture pregledovanja knjig in kulture poslušanja pravljic.
Kulture pa nismo povezovali samo s knjigami, ampak smo se je lotili tudi drugače. Velik poudarek smo namenili prav kulturi vsakdana, saj nismo skoparili z vljudnostnimi izrazi, tako da je včasih kakšen hvala in prosim že preveč. Pa nič zato.
Trudimo se, da ne pozabimo, da med obroki sedimo za mizo, se ne obračamo in vstajamo. Pri jedi ne packamo in ne polivamo in ne pljuvamo čez mizo. Kultura prehranjevanja nam skoraj že uspeva.
Ko se igramo s prijatelji si igrače delimo in med igro sodelujemo. Igrač ne razmetavamo in jih po igri pospravimo za sabo. Včasih morata posredovati vzgojiteljici, se pa vztrajno izboljšujemo in postajamo pravi mali zgled kulturnega igranja.
Ko čakamo v koloni se ne potiskamo in ne prehitevamo. Tudi ko gremo na sprehod pazimo kje hodimo, da ne pohodimo prijatelja in da se ne prevrnemo. Ko pa se spustimo vrvice upoštevamo pravila. Tako je postala kultura sprehoda na višjem nivoju.
Ne kričimo, se ne tepemo in ščipamo. Če pa že pozabimo na to, se hitro opravičimo.
Veliko stvari že vemo in jih vztrajno ponavljamo, da pa bodo zares del nas, pa moramo še malo zrasti. Če bomo še naprej delali na tem, pa nam bo skupaj le uspelo.

Pripravili, Katarina in Danijela