Ko petelinček zapoje, se dan na kmetijah začne. Ker na naši kmetiji nimamo petelinčka, za to poskrbimo kar sami in po današnjem jutru lahko potrdimo, da smo lahko kos tudi najbolj zgodnjim petelinčkom. In, ker se po jutru dan pozna, je bilo naše najbolj zgodnje opravilo jutranja telovadba. Kar malce težke so bile noge, ko smo hiteli po vasi, a ko smo se dobro ogreli, nam je slasten zajtrk res zelo teknil. Dobro smo se okrepili, ter nato krenili na pot proti Bevkovi domačiji. V njegovi rojstni hiši smo se zlahka preselili v čas njegovega življenja. Pot nazaj nam je hitro minila, saj smo imeli zadolžitev, naj na kmetijo prinesemo veje za večerni kres.
Popoldan smo krenili v strm hrib, ter priredili pravo tekmovanje v nabiranju vršičkov. Prav vsi smo se dobro odrezali in kasneje  na kmetiji  napolnili vazice, v katerih se že pripravlja sirup. Gospodar nas je razveselil še z vožnjo z zapravljivčkom.
Nekaj kapljic dežja nam ni pokvarilo razpoloženja, takrat smo zavihali rokave in ustvarjali.
Pred spanjem smo se pogreli in posladkali ob težko pričakovanem kresu.
Pred nami je še zadnja noč na kmetiji, v kateri se bodo strnile sanje z lepimi trenutki današnjega dne.

Pripravili, Petra in Katja