Danes popoldan je bilo po Mostu gotovo slišati otroški smeh in petje. Za starše smo namreč pripravili prireditev, na kateri smo jim pokazali delček vsega, kar smo se v tem letu naučili. Popeljali smo jih v vrtčevski svet.
Ko pa smo na koncu zapeli še pesmico o dinozavru se je zgodilo nekaj nenavadnega. Po hodniku je med nas prišel pravi Dino, z njim pa pevka Alenka Kolman. Povabila sta nas, naj se jima pridružimo na igrišču, ter skupaj z njima zarajamo. Imeli smo se nadvse imenitno. Zaplesali smo Dinov ples, naredili najdaljši vlakec, zapeli in zamigali smo ob pesmi Peričice in še bi lahko naštevali.
Skratka, ko je bil čas, da nam Dino in Alenka pomahata v slovo, smo vsi bili mnenja, da je za nami nadvse zabavno in igrivo popoldne, ki smo ga zapolnili s svojo otroškostjo in razigranostjo. Nasmeški na obrazih vseh udeleženih so povedali vse.
Staršem bi se ob tej priliki vse vzgojiteljice rade zahvalile za pozornost in lepe besede, ki so nam bile namenjene. Iz naše strani lahko dodamo le še to, da to, kar počnemo, počnemo s srcem in v tem neizmerno uživamo.

Pa naj za konec z vami delimo še naslednjo misel:
Vzgojitelj mora delovati tako, da resnico, dobroto in lepoto ne le zgolj prikaže otroku, temveč da to živi. To kar on je, preide na otroka, ne pa tisto, kar ga uči. Bistveno je, da vsako učenje predstavimo otroku s svojim zgledom. Poučevanje samo mora biti umetnost; ne zgolj teoretična snov. — Rudolf Steiner

Za vrtec pripravila, Brigita