Pot nas je tokrat vodila po Hotenji, kjer smo že kmalu zavili na desno in se po strmi cesti podali proti Krničnku. Strmo pot smo premagovali brez težav, saj smo vseskozi opazovali okolico, ter poslušali zvoke narave. Imeli smo ostro oko in opazili veliko lepih rastlin in živali. Najbolj nam je ostal v spominu močerad, ki se je kopal v potočku ter srna, ki smo jo zmotili pri popoldanskem počitku. Že med potjo smo se ozirali v dolino in ugotavljali, katere hiše v Trebuši se vidi. In že smo prispeli na cilj, kjer samevata dve zapuščeni kmetiji. Med zasluženo malico se nam je pogled ustavljal na Kaninskem pogorju, Krnu, hribi nad Baško grapo, Utski vrh, dolino reke Idrijce… Iz zgibank smo si poiskali rastline, ki smo jih opazili med potjo in jih še enkrat poimenovali.  Z lepimi vtisi smo se odpravili v dolino proti vrtcu, kjer smo nas že čakali starši.

Vtisi otrok naslednji dan:

Meni je blo tako lepo, da bi še dans hodu.

Včeraj je blo tako lepo, najboljš.

Jaz bom peljal tud mamo in tata tam gor.

A ste vidl mojga močerada, kako je bil lep.

Lep planinski pozdrav!

Za vrtec Dolenja Trebuša; Sara